Želja po kapljici vode in kako so francoske sestre osvojile besedi na “P”
Takoj sem začel kovati načrt
Ko se je Meti pripetila nezgoda, najprej nisem mogel verjet oziroma nisem hotel verjet, da je tako hudo. Zato sem že takoj koval načrt, kako čim prej spraviti nogo spet v pogon, da bo normalno funkcionirala ter po njeni želji seveda spet smučala že to sezono ☺
Takoj po rehabilitaciji sva začela. Najprej z vajami aktivacije. Se pravi, da je bil napor že dvigovanje noge, stisk žoge in podobne, ki jih je opisala v prejšnjem blogu.
Nato je sledila elastika in pa vaje z bremenom. Začetek je bil naporen in boleč, vendar sem ji govoril kljub temu, da je že sama vedela, da mora malo potrpeti ter da bo z močno voljo dosegla veliko več, kot s čakanjem in ležanjem na kavču, da se poškodba zaceli.
Redno vsakodnevno je na sobnem kolesu povečevala obremenitev in pritiskala na pedala. Reakcija v kolenu je bila vsakodnevna oteklina in rahla bolečina ampak to je pri tovrstnih poškodbah nekaj vsakdanjega. Tega se ne smete ustrašiti, ker če boste čakali, da bolečina mine, bo prišla v trenutku, ko boste spet obremenjevali nogo.
Moram priznati, da ima Meti trdno voljo, ker vmes so bile tudi kletvice in dvomi, vendar je vse to premagala in lepo sistematsko delala vaje dan za dnem. Mišice pa so zopet pridobivale svojo prejšnjo podobo. Lahko je že stala na svojih nogah in počasi in previdno prenašala težo iz zdrave na poškodovano nogo. Spustila se je lahko v smučarsko prežo, seveda za kratek čas ampak ta začetek in ta napredek ji je vlil poguma in upanja.
Ne smemo pozabiti na stabilizacijo kolena in gležnja. Ker so mišice atrofirale (izginile) med operacijo in okrevanjem, je bilo potrebno poskrbeti tudi za ta del, saj morajo sklepi poskrbeti, da bo noga znova stabilna. Kasneje je ta del težji in bolj boleč, kot sama krepitev mišic vendar nikakor ne smemo mimo tega.
Sedaj sva že redno na utežeh in vajah, ki prinašajo super rezultate in mislim, da bova uresničila načrt ter se bo že decembra spustila po belih strminah. Tam pa bova poskrbela še za en del, ki ga zelo dobro poznajo tudi športniki. Psihološka priprava in motivacijski del…o tem pa drugič…je zapisal moj osebni trener Dejan Bizjak.
24h shujševalna in želja po kapljici vode
Slika: Težko pričakovan prvi obrok
Zaradi gužve sem na francoski urgenci ležala 24 ur. Na začetku so me lepo sprejeli, poslikali, vzeli kri, izmerili pritisk..in meritve preko noči ponavljali na vsake dve uri. Tekočina, ki mi je tekla iz flaške v žilo, me je napol omamljala, da nisem čutila bolečin. Zjutraj so me iz enega konca sobe potegnili na drugega, me zagrnili z belo zaveso in pustili. O tem sem že prejšnjič na kratko pisala. Nisem pa zapisala, da nobeden ni vedel, kdaj me bodo operirali. Posledično mi niso prinesli nič za jest. Tako je od mojega prehranjevanja minilo že precej časa, saj je bil zadnji obrok v nedeljo zjutraj predenj smo šli smučat. No, hrane nisem vidla do ponedeljka do sedmih zvečer. Pa si kdo misli, malo boš pa že zdržala brez hrane. Hja, verjetno bi lažje, če ne bi vseh kalorij skurila na smučanju. In tudi do kapljice vode nisem prišla. No, tam se mi je pa že začelo rolati. Po 20-ih urah sem jim tolk zatežila, da se me je usmili en črnec (medicinski brat) in mi prinesel moker robček, ki mi ga je položil na ustnice. Hvala, vsaj slino sem mela za pogoltnit. Odlična shujševalna, ni kej. Seveda sem mojim smučarskim prijateljem naročila, da mi naj prinesejo za jest. In tako sem ob sedmih zvečer (sprejeta sem bila prejšen dan popoldan) dobila tri obroke – sendvič od črnca (res je bil prijazen, čeprov ni znal angleško, ampak verjetn mi je v očeh vidu pečene piščance), hrano in liter kave od mojih prijateljev ter večerjo, ker so me končno sprejeli in sem dobila posteljo v sobi. Wohoo..in svet je bil lepši…
Slika: Noga takoj po operaciji
Kako so francoske sestre osvojile besedi na “P”
Ko so me sprejeli v sobo, mi je prov odleglo. Končno iz tiste »samomorilske« urgence. Do mene sta pristopili dve medicinski sestri, ki sta nekaj čebljali v francoščini z tistim močnim rrrr… Pojma nisem imela, kaj sta mi razlagali. Ko sta videli, da jih »čukasto« gledam, je ena vzela telefon, vklopila google prevajalnik in mi prevedla. Torej, sledilo je, da me slečeta, umijeta in preoblečeta. Ok, pa me dajta. In sem dvignila roke k majhen otrok in čakala kaj bosta naredili. In sta me res uštimali.
V bolnici res niso znali velik anglešk, skoraj nič, bi lahko rekli. Malo smo krilili z rokami, malo uporabljali prevajalnik. V bistvu sem bila skoraj cel teden tiho, saj se nisem imela s kom pogovarjati. Sem pa medicinske sestre hitro naučila dve besedi, obe se začneta z črko P. Prva je bila »pejn kiler« – za protibolečinske tablete, druga je bila »pipi« – za kahljico, ko sem želela lulati. To je bilo vse, kar smo komunicirali naslednje tri dni.
Vaje, ko se lahko že opreš na nogo
V nadaljevanju predstavljam vaje, ki sem jih lahko izvajala, ko sem se že oprla na nogo. Se pravi vaje, ko že lahko preneseš težo na poškodovano nogo. Seveda sem začela postopoma, najprej sem jo obremenila za nekaj kilogramov, nato za polovico, šele kasneje na celotno težo.
VAJA 1: Korak diagonalno vstran z elastiko
Namen vaje je aktivacija stegenskih mišic in stabilizatorjev. Vajo izvajamo tako, da stopamo rahlo naprej in vstran ter počasi nazaj. Poskrbimo, da elastika ostane napeta ves čas.
Izmenično delamo korak 15 do 20 krat v treh serijah.
VAJA 2: Odmik nog z elastiko
Namen vaje je aktivacija stabilizatorjev. Elastiko primemo z rokami ter stojimo na elastiki. Izmenično stopamo vstran tako, da elastika ostane napeta ves čas.
Vajo izvajamo po 20 krat v vsako stran.
VAJA 3: Pol počep z oporo zadaj na hrbtu
Namen vaje je aktivacija stegenskih mišic. Z žogico si ustvarimo oporo na ledvenem delu ter se počasi spuščamo v pol počep po občutku. Pazimo na kot upogiba kolena, ki ga v tistem trenutku dopušča. Zadržimo v počepu nekaj sekund ali pa se samo spuščamo in dvigujemo. Ponovitev naredimo glede na zmožnost v trenutnem stanju.
Začnemo z 8 do 10 ponovitvami in jih dodajamo s treningi.
VAJA 4: Rahel izpadni korak vstran ter prenos teže iz noge na nogo
Namen vaje je počasi prenašati težo iz ene noge na drugo. Pazimo na pritisk, ki ga ustvarjamo ter kot v kolenu.
Pazljivo prenašamo težo vstran in naprej ter naredimo za začetek 10 ponovitev na vsako stran ter jih povečujemo iz treninga v trening.
VAJA 5: Preža
Namen vaje je aktivacija stegenskih mišic. Počasi se spuščamo v pol počep po občutku. Pazimo na kot upogiba kolena, ki ga v tistem trenutku dopušča. Zadržimo v počepu nekaj sekund ali pa se samo spuščamo in dvigujemo.
Ponovitev naredimo glede na zmožnost v trenutnem stanju. Začnemo z 8 do 10 ponovitvami in jih dodajamo s treningi.
VAJA 6: Dvig na prste
Namen vaje je aktivacija in krepitev mečnih mišic. Sonožno stojimo na mestu in se počasi dvignemo na prste in še počasneje spuščamo.
Naredimo 15 do 20 ponovitev ter ponovimo v treh serijah.
VAJA 7: Vožnja na sobnem kolesu
Namen vadbe je poleg pridobitve splošne kondicije okrepitev stegenskih mišic. Začnemo z 10min vožnje ter dodajamo do 30 min. Pomembno pa je, da dodajamo obremenitev na kolesu iz treninga v trening.
V naslednjem blogu bom predstavila “napredne” treninge v gymu ter za “ocvirk” razložila “Sobo 102” ter “Kocko Šečera”.
Če želiš prebrati še ostale bloge, klikni tukaj, jaz pa šibam delat počepe, mojo najljubšo vajo v gymu.
Se beremo, lep pozdravček,
Meti & Dejan Bizjak (osebni trener)
Če želiš prebrati blog 1. del, blog 2. del in blog 3. del, klikni na povezavo spodaj:
