Če smo nazadnje govorili o fenomenu diete, se danes malo pogovorimo o pojmu “zdrava prehrana”. Kaj to je in kaj od nje pričakujemo.
Najbrž se je večini pred očmi pojavil generičen plakat, ki spodbuja zdravo hrano, na kateri je jabolko, kozarec vode, solata in, iz neznanega razloga, ena izgubljena tehtnica. Zakaj? Ker smo začeli mešati pojma “zdravo” in “shujševalno”.
Mislim, da je razlogov več. Previsoka telesna teža (ali neprimerno agregatno stanje le-te) je definitivno resnejši zdravstveni problem povprečnega prebivalca zahodnega sveta. Po drugi strani pa je tudi »zdrav življenjski slog«, karkoli to že pomeni, danes statusni simbol. Se pravi, kupujemo to, kar velja za zdravo, ker se to spodobi. In seveda, ker pričakujemo, da bo temu sledil zdrav videz.
Kje se zatakne? Zakaj lahko nekdo je 100% zdravo, eko, bio, nepredelano, neuvoženo, vzgojeno ob polni luni in rastoče ob Mozartu, pa kar nekako pridobiva na teži in posledično ni videti »zdravo«?
Stvar je preprosta. Preveč dobrega ni dobro.
Kot sem že omenjala v prejšnjem prispevku, je pridobivanje in izgubljanje telesne teže praktično v celoti odvisno od vnosa in porabe. Žal mi je, da nimam bližnjice, ampak očitno je pač ni. Če torej vnesemo več integrirano vzgojenih datljev in sveže obranega ananasa, kot jih naše telo zmore porabiti, bo presežek spravilo.
Sama to najraje prikazujem na primeru tortic. Ker imamo tortice radi in ker so lepe in dobre.
Na eni strani imamo kos čokoladne torte, ki jo je spekla babica, vanjo vrgla (o, ne) cel kup bele moke, belega sladkorja, mlečne čokolade (iz navadne tovarne, ne fair trade uvožene iz Madagaskarja), na vrh pa še eno skledo margarine. Strašno nezdravo, a ne?
Na drugi strani pa je zadnjič stranka na vadbo prinesla presno tortico, ki jo po njenih besedah lahko jemo brez strahu in sramu. Sestavljena je namreč iz indijskih oreščkov, mandljev, bio datljev, organskega presnega kakava, kokosove maščobe in sladkana samo z agavinim sirupom in medom. Cel izvir zdravja in mladosti. Pa je res, da si je lahko po treningu privoščiš pol pekača in se ne more nikjer poznat, ker itak nima sladkorja in moke?
Za primerjavo sem izbrskala prvi primer navadne čokoladne torte (levo) in neke presne tortice iz oreščkov in datljev (desno). Čeprav smo se vsi strinjali, da je presna tortica praktično solata, številke pravijo drugače. Kalorično gledano je celo težja, kot navadna čokoladna torta (s prelivom!).
Ampak! Seveda nočem, da od tega prispevka odnesete le, da je Maruša naročila jest čokoladno torto. Omeniti je treba še drug, zelo pomemben kriterij, bogatost hrane s hranili, zlasti mikrohranili, ki so ključni za dolgo in zdravo življenje. Teh ima bela moka strašljivo malo, med tem ko so na primer indijski oreščki odličen vir zdravih maščob.
Če želimo, da je naša hrana polna in zadostna, da nam ne bo primanjkovalo vitaminov in mineralov, mora biti seveda kvalitetno pridelana in kar se da raznolika. Bogata s kvalitetnimi viri beljakovin (domačim mesom, jajci, mlečnimi izdelki, divjimi ribami) veliko zelenjave, nekaj sadja in širok spekter ostalih živil.
Kar sem želela osvetliti z vsemi zgornjimi primerjavami je to, da se nam (delno tudi zaradi zavajajočega marketinga) zdi, da smo varni pred odvečnimi kilogrami, če bomo kupovali na oddelkih z drago, bio, presno, organsko, vegansko hrano brez glutena, laktoze in veselja. Žal (ali na srečo naše denarnice) ni tako enostavno. Specifična živila prepustite tistim, ki navadnih zaradi dejanskih zdravstvenih težav ne smejo uživati in si privoščite sosedova jabolka (z njegovo vednostjo), meso znanega izvora in posadite zelenjavni vrt. Bo zdravo, dobro in znanih sestavin.
Maruša Kraševac
osebna trenerka
