Si med tistimi, ki jim nikoli ne zmanjka motivacije za fitnes, s pogledom usmerjenim v cilj, ali med tistimi, ki jim je bolj pomembno druženje in dobra volja? Bi hodil na fitnes ali vodene vadbe, pa si bolj sramežljive sorte? Bi treniral/a s svojim prijateljem, ki te vedno vzpodbuja? Say no more! Treniranje v paru je rešitev in prava odločitev.
Individualno treniranje z osebnim trenerjem ima svoje prednosti in zakonitosti, kar se tiče predvsem prilagajanja časa in obravnave. Toda treniranje v paru ponuja druge pozitivne aspekte, ki jih individualni treningi ne morejo nadomestiti.
- Ni pomembno, da sta oba enako težka ali močna, kar veliko bolj šteje je to, da se razumeta in sta na precej podobni »valovni dolžini«. Trening partnerji se motivirajo, predvsem takrat, ko se ti ne da in si poln izgovorov, zakaj bi danes raje ostal na kavču. Tudi slab trening je boljši kot nikakršen trening. Razen če je bil slab zaradi tega, ker ste se poškodovali. Ampak predpostavimo da ne 🙂
- Pravi partner ti pomaga pri doseganju rezultatov. Če je tvoj partner v nekoliko boljši formi, je to lahko dobra motivacija, da iztisnemo in sebe vse atome moči, da ga želimo vsaj doseči, če že ne preseči. In on/a te seveda vzpodbuja pri tem.
- Treniranje postane zabavnejše. V odrasli dobi, ko se s kolegi in prijatelji ne videvamo več tako pogosto, je to idealen način za kvalitetno druženje. Malo pogovora, malo treninga in veliko dobre volje poskrbijo, da vedno pridemo po še.
- V paru smo pogumnejši. To nam omogoča, da si postavimo vedno nove, višje in boljše cilje, ki si jih lahko nikoli ne bi. V paru smo bolj dovzetni za nove ideje, nove treninge, nove izzive in vseh teh puhlic, ki pritičejo zraven.
- S partnerjem smo varnejši. Vaje lahko izvajata istočasno, lahko pa en drugega varujeta med vajami. Temu pravimo »spotting«. Tudi temu je potrebno posvetiti kar nekaj časa, saj prav ta spotting omogoča, da iztisnemo iz sebe več, kot bi sicer. Ne pozabite, vedno odpovejo možgani prej kot mišice. Vedno.
- Ko trenirate s prijateljem, smo bolj konsistentni. Izgovori so manj pogosti, napredek pa boljši in hitrejši. To seveda ne velja za vse, ampak predvsem ciljam na tiste, ki so bolj odvisni od zunanje »push« vzpodbude kot od notranje motivacije oz. vzgiba. Povedano po domače: če ste nagnjeni k izgovorom, potem si kar omislite trening partnerja, kajti sami ne boste postali naslednji Mr. Olympia.
- Prav je, da si delita vsaj podobne cilje, če ne istih. Če eden želi pridobiti čim več mišične mase, drugi pa izgubiti čim več maščobe, sta si cilj nekoliko nasprotujoča, zato je tudi trening nekoliko težje uskladiti. Ne pravim, da se ne da, samo da je težje 🙂
- Ljudje smo družbena bitja, zato se nekateri osebki lažje znajdejo, če so v interakciji z drugimi ljudmi. Roko na srce, ljudje, ki nikoli ne potrebujejo motivacije za obisk fitnesa, s(m)o redki. Zato motivacija od prijateljev še kako prav pride.
Pri večini ljudi kot eno največjih slabosti opažam prav pomanjkanje motivacije. Če rezultati niso vidni čez noč (in pri fitnesu zagotovo niso), se nivo motivacije kar hitro zniža pod mejo, ki nas poganja, da še vztrajamo. Tudi sam ponujam treninge v paru iz istega razloga. Če te fitnes dolgočasi, te ne motivira ali veseli, in se hkrati zavedaš, da moraš nekaj narediti s svojim telesom in počutjem, potem poberi prijatelja in skupaj na trening. Razen nekaj švica in odvečnih kilogramov nimaš kaj izgubiti.
Marko Ličen
osebni trener
