Medtem, ko pri rekreativcih vsak trening, če je izveden pravilno, prinese določen napredek (dobro počutje, izboljšanje motoričnih sposobnosti, kondicija, izgled…), pri športnikih sam napredek ni dovolj. Potreben je optimalen napredek in ravno zato za športnike popularne funkcionalne vadbe (Crossfit, BootCamp…) vsekakor niso najboljša oz. najbolj optimalna izbira. Seveda bo športnik napredoval, vendar ne tako hitro, kot bi napredoval, če je vadba prilagojena specifikam športa, s katerim se ukvarja.
Pri športno-specifičnem treningu, je pomembno, da trener, ki takšno vadbo sestavlja pozna specifike športa. Preden sestavimo program, se je dobro pogovoriti z glavnim trenerjem, preučiti šport, gibe, ki so najbolj pogosti. Potrebno je vedeti, katere mišične skupine so glavne oz. najpomembnejše, katere mišične skupine so zapostavljene in jih je potrebno razvijati, koliko časa traja aktivnost in v kakšnih intenzivnostnih območjih se športnik nahaja v določenih delih treninga, tekme, borbe… Potrebno je vedeti, kje največkrat nastane težava, kateri sklepi so najbolj obremenjeni, kateri energetski sistemi se največ vključujejo itd.
Če želimo trening še bolj optimizirati, pa trening ne prilagodimo samo na šport, s katerim se vadeči ukvarja, ampak ga prilagodimo njemu osebno. Naprimer pri košarki ima vsak od petih igralcev na parketu svoje naloge, zato vsak potrebuje drugačen trening. Moramo vedeti, v katerem delu ima rezerve, kje se pojavljajo težave, saj mora trening izboljšati performens pri tem športu, hkrati pa mora zmanjšati možnost poškodb, da športniku omogočimo čim daljšo kariero s čim manj izpadi zaradi poškodb. Na koncu je potrebno poudariti, da je za športnika še vedno najpomembnejši trening, ki ga opravi v klubu, s svojim trenerjem, trening v gymu, fitnesu, je samo podpora in je drugotnega pomena.
Primož Muhovic
