Človeško telo je narejeno za gibanje, vendar v današnjem času večina ljudi preživi večino časa v sedečem položaju. V povprečju Slovenci preživimo v sedečem položaju med 8-10 ur. Tolikšna količina sedenja pa predstavlja previsoko neaktivnost, kar pomeni da tudi z rednim treningom težko izničimo negativne vplive sedenja. Zaradi pomanjkanja aktivnosti in prepogostega sedenja ima neaktivnost zelo velik negativen vpliv na naše zdravje.
Kaj se zgodi ko sedimo predolgo
Raziskave so pokazale da se v človeškem telesu, po dvigu iz sedečega položaja, sprožijo procesi na nivoju molekularnega in celičnega sistema, kateri vklopijo procese za sproščanje inzulina, kot so sladkor v krvi, trigliceride in holesterol. Vsi tej procesi se aktivirajo v stoječem položaju telesa in so zadolženi za potisk goriva v celice in s tem zmanjšajo tveganje za diabetes in debelost.
Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sedenje in neaktivnost v daljšem obdobju sporoča telesu da je čas da ugasne in se pripravi za smrt.
Vpliv dolgega sedenja
Poškodba organov
- Srce: Ob sedenju se pretok krvi skozi telo upočasni, kar pomeni da se aktivacija mišic zniža in posledično telo ne kuri maščobnih oblog. Zato se v krvi začnejo nabirati maščobne kisline, kar pa lahko povzroči krvni strdek in zaustavitev srca.
- Trebušna slinavka: Že enodnevno prekomerno sedenje lahko vpliva na aktivacijo trebušne slinavke, katera izloča inzulin. Visok nivo inzulina v krvi pa pomeni, da lahko človek zboli z boleznijo diabetesa.
Ljudje, ki sedijo po več kot 8 ur na dan, imajo 90% več možnosti, da obolijo z boleznimi srca in tipa diabetes 2, kot ljudje, ki sedijo manj kot 8 ur.
- Rak debelega črevesja: Prekomerno sedenje poveča tveganost raka na črevesu, prsih in maternici. Pravi vzrok za to ni ravno znan, vendar zdravniki sumijo, da zaradi sedenja in hkrati povečanega inzulina prihaja do razmnoževanja celic. Razmnoževanje celic pa nadzorujejo antioksidanti, kateri izločijo potencialne maligne celice. Antioksidanti pa se sproščajo samo ob rednem gibanju.
Sedenje poveča nastanek raka na pljučih za 54% (tukaj ne upoštevamo kajenja), rak na maternici za 66% in raka na črevesju za 30%. Razlogi za povišano verjetnost raka se neposredno navezujejo na pridobivanje telesne mase. To pa vpliva procese: biokemijske spremembe v telesu, sproščanje hormonov, metabolične disfunkcije in vnetja, ti pa so vsi močno povezani z rakom.
- Prebava: Sedenje po jedi povzroči, da se hrana po zaužitju stisne in s tem povzroči počasnejšo prebavo. Počasna prebava pa lahko vodi do krčev, napihnjenosti, zaprtosti, zgago ter nabiranje slabih bakterij v črevesju. Bolezni, ki so povezane z zaprtjem, so sindrom razdražljivega črevesja, cilekija, vnetje črevesja, alergije, astme, metabolne bolezni itd.
- Možgani: Pri dolgotrajnem sedenju se funkcije možganov upočasnijo, saj se zmanjša pretok krvi in kisika v možgane. Zmanjšan pretok pa pomeni slabše delovanje možganov ter vpad v razpoloženju.
Problemi z držo:
Problemi in zategovanje v vratu in ramenih je znana težava vseh ljudi, ki delajo v pisarni, saj pri delu z računalnikom dostikrat sedimo v prisilni drži. Dolgotrajna prisilna drža pa dolgoročno vpliva na položaj vretenc v vratu, te pa povzročajo bolečino v vratu in ramenih.
Sedenje povzroča večji pritisk na vretenca v ledvenem delu kot pa stoja na nogah. Od vseh ljudi na svetu z bolečinami v križu je 40% tistih, kateri imajo bolečino izključno zaradi predolgega sedenja. Do bolečin prihaja, ker se ob sedenju vretenca niso zmožna premikati in s tem izgubijo fleksibilnost. Fleksibilnost pa je ravno potrebna za prekrvavitev in normalno delovanje celega telesa. Stisnjena vretenca v sedečem položaju lahko povzročijo hernijo in dislokacijo diskov.
Degeneracija mišic:
Pri stoji na nogah ljudje avtomatično aktiviramo mišice trebušne votline, katere pa se ne aktivirajo pri sedenju. Takšna neaktivnost pa povzroči šibke trebušne mišice
Sedenje pa vpliva tudi na gibljivost in aktivnost kolkov. Ker je aktivacija mišic očitno manjša, se mišice kolka oslabijo, to pa vpliva na ravnotežje in moč/sigurnost pri sami hoji. Nagibanje vpliva na število padcev pri starejših in to posledično na smrtnost.
Pojav krčnih žil, zatekanja v gležnjih, krvni strdki in globoko venska tromboza so neposredno povezani z slabo cirkulacijo v nogah zaradi sedenja. Pojavljajo pa se tudi problem z kostmi in nastanek osteoporoze.
Prekomerno sedenje vpliva na življenjsko dobo
V Britanski publikaciji za šport in medicino je blo objavljeno, da vsaka ura sedenja skrajša življenjsko dobo za 22 minut. Če sedenje primerjamo s kajenjem, ugotovimo, da je ena ura sedenja bolj nevarna kot ena cigareta (ena cigareta naj bi skrajšala življenjsko dobo za 11 minut).
Anže Spreizer
osebni trener
