blog

Ali je čokolada afrodiziak?

Feb 14, 2017 | Gibanje

ČOKOLADA

Čokolada je živilo, ki mnogim že samo misel nanjo vzbudi pozitivne občutke, ki lahko pozitivno vplivajo na posameznikovo razpoloženje. Zaradi svojega odličnega okusa, se ji mnogi težko uprejo. Popolna abstinenca gotovo ni potrebno, vedeti pa je potrebno, kdaj in koliko si jo lahko privoščimo, da ne bodo negativne posledice prevladale nad potencialno pozitivnimi. 

 

 

Okus čokolade je eden najbolj priljubljenih okusov. Mnogi se ji ne morejo upreti prav tako pa je čokolada danes postala ključna sestavina mnogih jedi, kot so mlečni napitki, piškoti in žita za zajtrk ter nepogrešljiva v pralinejih, bonbonih in jutranjih namazih. Če bi bila okusna brez dodajanja sladkorja, bi bila zagotovo zdrava, tako pa…

 

Proizvodnja čokolade je zahteven proces, ki vključuje obiranje kakavovca, izločanje kakavovih semen, njihovo fermentiranje in sušenje. Sledi praženje in stiskanje. Končni proizvodi so kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu. V tovarni čokolade sledi mešanje, temperiranje in mletje kakavovega masla, kakavove mase, sladkorja in mleka v prahu. Dodajajo se tudi različni dodatki (vanilija in druge arome), oreščki, suho sadje, žal pa tudi emulgatorji in pri cenejših primerkih tudi rastlinska olja, najpogosteje palmovo olje. Kokosovo olje se lahko uporablja le za proizvodnjo čokolade, ki se uporablja za proizvodnjo sladoleda in podobnih zmrznjenih izdelkov.

 

Različne kombinacije osnovnih surovin in dodatkov opredelijo vrsto čokolade. Osnovne vrste čokolade so mlečna čokolada, bela in temna čokolada. V beli čokoladi ni dodane kakavove mase in kakava v prahu, torej je bela čokolada čisto kakavovo maslo z dodatkom sladkorja in arom.

 

Mlečna in temna čokolada se v osnovi ločita po vsebnosti kakavove mase – temnejša ko je, večja je vsebnost kakavove mase (običajno 55 do 70 % lahko tudi do 100 %) in manjša je vsebnost ostalih sestavin – mleka v prahu, sladkorja…

 

Večina zaužite čokolade je mlečne čokolade. To pomeni, da je delež kakavovih delov relativno nizek – mlečna čokolada mora vsebovati minimalno 30 % skupne suhe snovi kakavovih delov, torej z zaužito tablico zaužijemo tudi veliko ostalih sestavin.

 

100 gramov mlečne čokolade vsebuje približno 7g beljakovin, 60 g ogljikovih hidratov in 30 g maščob. Njena energetska vrednost je 530 kcal (2225 kJ).

 

Čokolada je energetsko bogato živilo in na drugi strani hranilno revno, zagotovo pa uživanje večjih količin ob telesni neaktivnosti vodi v prekomerno telesno maso in debelost ter z njo povezane težave. 

 

Poleg tega visoka vsebnost enostavnih sladkorjev (dodan sladkor in mleko v prahu) povzroči hiter dvig ravni sladkorja v krvi, ki mu sledi še hitrejša presnova in padec nivoja pod običajno mejo. Vsakodnevno uživanje čokolade bo tudi zato bolj škodovalo kot koristilo. Lahko pa je čokolada del naše prehrane, če jo uživamo ne prepogosto v manjših količinah.

 

Trditve o mnogih pozitivnih učinkih uživanja čokolade slonijo na raziskavah učinkov posameznih sestavin, ki so prisotne v čokoladi. Nekatere sestavine v čokoladi imajo lahko pozitivne učinke na človekovo zdravje. Vendar bi raziskave vedno morale vključevati tudi ostale sestavine (dodatek sladkorja, mleka v prahu, palmine maščobe, emulgatorje …), ki imajo ravno tako učinek na zdravje.

 

 

 

Čokolada vsebuje spojine, ki imajo pozitivne učinke na naše zdravje in počutje. Te spojine so:

  • flavonoidi, ki so antioksidanti
  • vitamine A, B1, B2, B3, B5, C in E
  • nekatere minerale: kalij, magnezij, kalcij, železo, cink, baker, magan …
  • esencialno aminokislino triptofan, ki sodeluje pri proizvodnji serotonina, ta pa vpliva na posameznikovo razpoloženje
  • uživanje čokolade sprošča nastanek endorfinov, telesu endogene opijate, ki zmanjšujejo občutljivost na bolečino
  • vsebuje tudi kofein, vendar so količine mnogo manjše kot v kavi, čaju ali napitkih s kofeinom.

Vsebnost naštetih spojin je večje v čokoladi z večjim deležem kakavovih delov, torej v temni čokoladi. Večina spojin, ki so prisotne v čokoladi, je naravno prisotnih tudi v drugih živilih. Zato čokoladi ne moremo pripisovati ekskluzivnih pozitivnih učinkov.

 

Valentinovo, vrtnice in čokolada…

 

 

Valentinovo je vsako leto 14. februarja. Danes je Valentinovo, podobno kot vsi večji prazniki, močno skomercializirano. Valentinovo se praznuje na dan svetega Valentina 14. februarja in po navadi zaljubljenci svojim partnerjem izkazujejo ljubezen, pozornost, čestitke, darila… 

 

Darila največkrat vključujejo vrtnice in čokolado.

 

Čokolada se je med darili, ki si jih izmenjujejo zaljubljenci, verjetno znašla zaradi dejstva, da ob uživanju sproža ugodje. Mnogi zmotno menijo, da je čokolada afrodiziak. Kakavova zrnja sicer vsebujejo fenilamfetamin, ki v telesu sproži podobno reakcijo, kot je zaljubljenost, zato velja čokolada za ”naravno zdravilo” za srčne težave. Naš organizem fenilamfetamine proizvaja po naravni poti iz aminokisline fenilalanin ob čustvenem vzburjenju. V organizmu imajo vlogo nevrotransmitorjev (prenašalci živčnih dražljajev). Žal se fenilamfetamin, ki ga vsebuje čokolada, v organizmu zaradi encima razgradi prej, kot bi v pomembni količini prišel do možganskih celic.

 

Zagotovo pa čokolada spodbuja izločanje serotonina in endorfina v možganih, ki izboljšujeta razpoloženje. Serotonin je hormon, ki se nahaja v prebavilih (vpliva na hitrost prebave in apetit) in v možganih, kjer vpliva na spanje, spomin in poželenje. Endorfin je hormon sreče, ki se v velikih količinah izločajo v trenutkih sreče ali ko smo romantično razpoloženi.

 

Čokolada vsebuje tudi teobromin, kofeinu podoben alkaloid, ki ima diuretični učinek in je hkrati stimulans, povečuje budnost. Teobromin pospešuje bitje srca in hkrati zmanjšuje, za razliko od kofeina, krvni tlak. Za razliko od kofeina, ne deluje na centralni živčni sistem in ne povečuje tremorja (tresenja), kot ga lahko sproži uživanje večjih količin kofeina. Teobromin je tudi bronhodilatator in ga uspešno uporabljajo tudi pri zdravljenju astme. Zato uživanje čokolade nekatere ljudi pomirja, saj jo povezujejo s tolažbo ali kakšno nagrado iz otroštva.

 

Čokolada vsebuje tudi sestavine, ki delujejo kot blago poživilo in pri občutljivih ljudeh lahko povzročijo migreno.

 

Od hranilnih sestavin čokolada vsebuje nekaj beljakovin, različne količine sladkorja ter znatne količine maščobe. Količine naštetih živil se spreminjajo s sestavo – v mlečnih čokoladah je več sladkorja in maščob kakor v temnih čokoladah.

 

Naj za čokolado velja rek: manj (količinsko) je več. 

 

 

 


 

Eva Prebil, dipl. dietet.

eva.prebil@gmail.com

Ti je zanimiv članek? Želiš prejemati še več koristnih vsebin? Napiši svoj email in mesečno ti bomo pošiljali sveže vsebine. 🙂

Hvala! Uspešno ste se prijavili!